Obrezovanje žive meje

od2,50 €/m³

Košnja trave že

od0,08 €/m²

Polaganje travne ruše

od10,00 €/m²

odstranitev stare ruše,
fino planiranje in polaganje nove ruše

Cene so brez DDV.
Za več informacij nas pokličite.

Rastlina je živi organizem, običajno s cvetovi, listi in koreninami. Ker rastline v listih tvorijo kisik, so bistvenega pomena za življenje ostalih bitij na planetu Zemlja, torej za živali in ljudi. Zato se danes mnogi posamezniki in organizacije trudijo za njihovo zaščito in obstoj. Največ kisika seveda nastane v največjih rastlinah, drevesih, zato gozdove – zlasti bujno zelene gozdove v Amazoniji in afriški tropski gozd – imenujemo tudi “pljuča Zemlje”. Rastline zrastejo večinoma po naravni poti, lahko pa jih gojimo tudi sami kot sobne rastline, na vrtovih (največkrat okrasne rastline in povrtnine) ter na njivah (poljščine). Slednje morajo zaradi obsežnih površin večkrat škropiti z različnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, medtem ko si vrtičkarji zaradi manjših površin lahko privoščijo (skoraj) biološki način pridelave. Za ljudi, ki si želijo biti čimbolj povezani z naravo, je torej smiselna ureditev vrta.

Prekopavanje, ter lopatanje ali 'štihanje' spada med osnovna opravila pri urejanju vrta na novo rastno sezono, tako kot to pri njivah pomeni oranje. Bistvo tega opravila je, da se zbita zemlja zopet prezrači in da se hranila, ki so se zaradi dežja in zalivanja izprala v nižje plasti, vrnejo na površje, kjer jih bodo rastline spet lahko izkoristile. Če je le mogoče, se odločite za jesensko prekopavanje, saj ima prst še celo zimo časa, da počiva in tako je spomladi dosti rahlejša in tako uredimo vrt že pred zimo. Pridelke oz. rastline, ki prezimijo zunaj, premaknemo na rob, ali jih enostavno pustimo na istem mestu, 'preštihamo' pa vse ostalo. Če imamo kaj pepela, še tega potresemo po prekopani površini in spomladi se ne bomo mogli načuditi, kako rahla bo prst. Če nam jeseni kljub temu ne uspe, se seveda lotimo prekopavanja spomladi. To lahko opravimo ročno (je zelo naporno, a najbolj učinkovito), ali pa z okopalnikom, ki nam delo znatno olajša.Tudi kdor ima čisto majhen vrtiček, se zaveda, da je okopavanje eno izmed bistvenih opravil urejanja vrta. Ne le, da se z njim za določen čas znebimo nadležnega plevela (od katerega je sicer marsikateri zelo zdravilen), temveč zemljo s tem tudi prezračimo, da rastline hitreje in bolj učinkovito izkoristijo iz nje hranila. Pri tem nam je v osnovno pomoč motika, zlasti potem, ko imamo gredice že zasajene. Spomladi, ko je njivska površina še prazna, pa jo lahko prekopljemo z okopalnikom. Sajenje rastlin se začne z načrtovanjem pri urejanju vrta, ki nam jih prostor nudi. Razmisliti moramo, ali bi raje imeli veliko zelene površine, ali pa si želimo raznolikosti. Nekomu so všeč okrasne rastline, spet drugi prisega na praktičnost in uporabnost, ki jo nudi podeželski vrt. Izbire je ogromno. Saditev ali sejanje rastlin poteka skladno s setvenim koledarjem. Dobro je upoštevati tako lunine faze, kot ustrezen čas sajenja glede na koledar ter vremenske okoliščine.

Ureditev okolice je zelo odvisna od vrste hiše, parcele in samega prostora umestitve. Enodružinske hiše na podeželju imajo popolnoma drugačne možnosti urejanja in tudi vrt ima drugačno vlogo, kot ga ima pred mestno atrijsko ali vrstno hišo. Včasih so parcele ograjene z visoko ograjo in takrat seveda mimoidoči ne morejo uživati ob pogledu na vrt in okolico hiše. V takih primerih se okolica ureja podobno kot preostali vrt, in sicer je zasaditev strnjena ob ograji, da lahko ob pogledu nanjo uživajo le domači. Veliko bolj prijazno pa deluje tista okolica, ki se odprta in brez posebnih pregrad prehajanja drug v drugega. Kot taki so tudi del skupnega javnega prostora. V nasprotju z ograjenimi vrtovi je pri okolici zasaditev strnjena bliže hiši oz. v osi poti do vhoda hiše. Pri urejanju okolice in vrta lahko rastline na zanimiv način kombiniramo s tlakom, saj nam tržišče danes ponuja kar bogato izbiro tlakovcev, ki jih lahko v različnih oblikah in kombinacijah umeščamo v okolico. V okolici imamo lahko tudi nekaj stopnic, ki naj bodo nizke in široke, nekaj svetilk, ki naj bodo nizke, pritlehne, ali še kakšne druge detajlne elemente. Vendar pa moramo spet paziti, da nas ne zanese do postavljanja palčkov, labodov, žab in drugih nesmiselnih plastičnih ali keramičnih figur, ki v vrtu in okolici nikoli niso imele kakšne posebne vloge, vsekakor pa niso estetske. Pri izbiri materiala tlaka in vrste rastlin za urejanje okolice hiše in vrta moramo zraven skladnosti z okolico upoštevati tudi hišo samo, zlasti strukturo in barvo fasade. Izbrati moramo namreč tako barvo rastlin in tlaka, da se ujema z barvo fasade. Sicer pa v splošnem velja, da naj bodo tlakovci majhni in vzorci drobni, saj ustvarjajo vtis večjega prostora. Barve pa naj bodo svetle, saj deluje s tem prostor večji. Najučinkovitejše so tople barve, kot so rumena, oranžna in rdeča, saj te prostor vizualno približajo. Iz tega razloga naj v okolici ne prevladujejo iglavci, saj navadno delujejo temačno. Imajo pa drugo pomembno prednost, namreč to, da je njihova pojavnost v prostoru stalna, da se ne spreminjajo skozi letne čase, zaradi česar pogled na vstop parcele pozimi nikoli ni pogled na gole veje odpadlega listnatega grmičevja.