Obrezovanje žive meje

od2,50 €/m³

Košnja trave že

od0,08 €/m²

Polaganje travne ruše

od10,00 €/m²

odstranitev stare ruše,
fino planiranje in polaganje nove ruše

Cene so brez DDV.
Za več informacij nas pokličite.

Večina nizkih trav ima to lastnost, da se po košnji razrašča in tako tvori zelo gost sklop listov, ki mu pravimo trata. Zgostitev trav v gost sklop listov je potrebna tudi za to, da se trata ne zaplevi. Če obstajajo v trati manjše ali večje pleše, se hitro zaplevelijo. Seme plevelov prenašajo sprehajalci na čevljih, prenaša ga veter, ptiči, v tleh pa so tudi speča semena plevelov, ki poženejo v določenih razmerah.

Vedeti moramo tudi, kako visoka naj bo košnja in kako pogosto kosimo travo. Vseh trav ne kosimo enako visoko. Bilnice in šopulje prenesejo nizko košnjo trave. Če posejemo seme teh trav, lahko kosimo 2 do 2,5 cm nizko, če pa so vmes posejane tudi latovke, moramo kositi višje in sicer 4 do 5 cm. To je tudi najprimernejša višina košnje za vrtne trate. Najmočnejša rast trav je v maju in juniju. Takrat kosimo travo po dvakrat na teden, pozneje pa enkrat na teden, v jeseni po potrebi. Če je sušno obdobje, kosimo travo še nekiliko višje, da ostanejo tla zasenčena. Zelo lepa je trata, če jo kosimo dvakrat, in sicer prvič v eni smeri, potem pa še pravokotno na to smer. Po taki košnji je površina trate videti kot šahonica. Sicer pa kosimo trate do pozne jeseni, vse dokler ne pade slana. Za prehod v zimo mora biti trata nizko pokošena. Na novo posejano travo kosimo šele, ko zraste 10 cm visoko, kosimo pa na višino 4 cm. Ko kosimo drugič, jo pokosimo lahko že na 3 cm. Pred košnjo na novo zasejanih tratah večkrat poberemo kamenje, ob suhem vremenu pa povaljamo z lahkim valjarjem, da se zdrobijo grude. Tako počasi nastane zravnana ploskev za nemoteno košnjo. Trate kosimo, ko so suhe! Če kosimo rosne trate, to škoduje stroju. Pokošena trava se namreč lepi na rezila in ohišje. Precej boljše je kositi po dežju, kot pa rosno trato.

Prizadevajmo si, da trate ne kosimo vedno po istih poteh. Kosilnico raje usmerimo nekoliko poševno od običajne poti oziroma smeri košnje trave. Če vozimo kosilnico vedno po isti poti, nastanejo kolesnice, kjer se ob dežju zbira voda. Starejše kosilnice mečejo travo izpod kosilnice na desno stran, če gledamo v smeri košnje trave, novejše pa imajo odprtino tudi na zadnji strani proti koscu. Ob odprtini je loputa in tako pušča kosilnica pokošeno travo za seboj v ograbku, ki ga lahko pograbimo. S kosilnicami, pri katerih je odprtina za travi na desni strani, vedno kosimo od leve proti desni, torej v nasprotni smeri urinega kazalca. Tako kosimo travo zato, da trava pada po že pokošeni trati.

Zaželjeno je, da kosilnice lovijo pokošeno travo v posebne posode, ki so pritrjene na kosilnici na desni strani zadaj, smeri košnje. Polne posode trave odnašamo na kompostni kup, če je v bližini, ali pa jih stresamo na enega ali več kupov in jih po končani košnji znosimo na kompostni kup. Pokošena trava in odmrli listi trave namreč zapirajo površino zemlje pod travami in tvorijo polst, ki ovira dostop zraka h koreninam. Če nimamo lovilnih posod za travo na kosilnici, po končani košnji pograbimo travo in jo spravimo na kompost.

 
Če trava zraste preveč visoko, je ne smemo na enkrat pokositi na običajno višino 3 do 4 cm. Stebelca trav so pri tolikšnih travah že rumena in če bi travo pokosili nizko, bi bila trata bledo rumena. Zato pokosimo trato v razmaku 3 do 5 dni najprej na višino 6 cm, nato na 5 cm in šele potem na 3 do 4 cm. Če želimo uporabiti kosilnice dlje časa, je treba skrbati za pločevinsato ohišje. Pokošena trava, ki se oprime spodnje strani ohišja, je povečini malo vlažna. Če je ne odstranimo, plesni in ščasoma poškoduje pločevino. Zato po vsaki košnji očistimo spodnjo stran kosilnice, ker spodnja gladka površina lepše odnese odkošeno travo.